Z namenom razvoja dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja ter kvalitetnega dela zavarovalnih zastopnikov, ki temelji na strokovnih in lojalnih temeljih, vse v interesu celovite zaščite zavarovalniške dejavnosti ter na podlagi osnovnih smernic Združenja zavarovalnih agencij, GIZ in Zakona o zavarovalništvu, so člani Združenja zavarovalnih agencij, GIZ na svoji skupščini dne 14.5.2013 sprejeli

Kodeks

dobrih poslovnih običajev pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja

I. Splošna načela

1. člen

Kodeks vsebuje pravila ravnanja pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja, med katere šteje tudi snemanje rizikov, obravnavanje škod, finančne ter druge intelektualne in tehnične storitve v zvezi z zavarovalnimi posli.

2. člen

Ta kodeks velja za vse podjetnike posameznike in organizacije ter njihove delavce oziroma pogodbene sodelavce, ki so registrirani in imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti oziroma poslov zavarovalnega zastopanja (v nadaljevanju: izvajalci).

3. člen

Dobri poslovni običaji so ravnanja izvajalcev pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja, za katere razumni strokovnjaki s področja zavarovalništva in gospodarstva ocenjujejo kot ravnanje, ki je v skladu z načelom vestnosti in poštenosti, pravili stroke in načeli poslovne morale.

II. Dobri poslovni običaji

4. člen

Pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja se šteje, da so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji naslednja dejanja, postopki in opravila:

• opravljanje dejavnosti ali poslov zavarovalnega zastopanja brez ustreznega z zakonom predpisanega dovoljenja;
• posredovanje neresničnih podatkov o izvajalcu, njegovem položaju in pooblastilih;
• uporaba neresničnih podatkov pri predstavljanju zavarovalnice;
• uporaba neresničnih podatkov zaradi pridobivanja zavarovalcev ali zamolčanje bistvenih določb zavarovalnih pogojev oziroma njihovo zamolčanje;
• omalovaževanje drugih izvajalcev zavarovalnih storitev oziroma izvajalcev poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja;
• obljubljanje dodatnih popustov, ki so v nasprotju s poslovnimi popusti, ki jih ponujajo zavarovalnice ali ponujanje nagrad zavarovalcem za sklepanje zavarovalnih poslov;
• opravljanje dejanj nelojalne konkurence;
• neresnično, nepopolno in nestrokovno posredovanje vsebine zavarovalnega razmerja;
• svetovanje in pomoč zavarovancem pri prikrivanju resničnih podatkov in posredovanje neresničnih oziroma nepopolnih ter zavajajočih podatkov zavarovalnici na področju obravnavanja likvidacije škod;
• dejanja, ki so usmerjena v prekinitev obstoječega zavarovalnega razmerja,
• vsiljivo ponujanje zavarovalnih programov z uporabo strahu ali izkoriščanjem neizkušenosti in neznanja zavarovalcev;
• nejasna in čezmerna pretiravanja pri ponujanju storitev.

III. Načela poslovanja

5. člen

Izvajalci so dolžni varovati interese zavarovalcev oziroma zavarovancev v skladu z zakonom, zavarovalnimi pogoji in dobrimi poslovnimi običaji.

6. člen

Podatki, ki jih je izvajalec pridobil pri opravljanju svojega dela, se štejejo kot zaupni, ne glede na to, ali so mu posebej bili tudi posredovani kot zaupni podatki.

7. člen

Izvajalec je dolžan opraviti naročila zavarovalca v mejah, kot mu je naročilo bilo dano in v skladu s strokovnimi pravili. V nujnih primerih je dolžan opraviti tudi opravila, če niso dana od naročnika, pa je to nedvomno v njegovi koristi in bi jih on odobril, če bi vedel za nujnost opravil.

8. člen

Izvajalec bo v neposrednih stikih z bodočimi zavarovalci skrbel za svoj primeren videz, poklicen pristop v skladu s pravili civilizacijskega in kulturnega komuniciranja.

Razen spoštovanja pravne varnosti si bo izvajalec prizadeval spoštovati tudi moralno varnost vseh oseb, s katerimi prihaja v neposredni stik pri opravljanju svojih storitev.

9. člen

Izvajalec si bo prizadeval, da svoje storitve opravlja v primernih poslovnih prostorih, ki morajo biti na vidnem mestu tudi označeni z ustrezno napisno tablo. Poslovni prostori morajo biti dostopni v rednem delovnem času, preko telefona, faxa oziroma drugih elektronskih medijev.

10. člen

Izvajalec bo dostojno in spoštljivo naslavljal in ogovarjal uporabnike svojih storitev ter spoštljivo govoril tudi o odsotnih uporabnikih v posvetih s sodelavci, strokovnih skupinah in drugih strokovnih stikih ter v odnosih z javnostjo.

11. člen

Dolžnost vsakega izvajalca je, da se strokovno izpopolnjuje v rednih in dopolnilnih oblikah izobraževanja.

12. člen

Izvajalec se mora izogibati vsaki dejavnosti, ki bi mu onemogočala pošteno opravljanje strokovnih storitev pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.

13. člen

Izvajalec se mora izogibati opravljanju ali podpiranju vsake dejavnosti, ki bi lahko spravila njegovo strokovno poštenost na slab glas.

14. člen

Izvajalec se je dolžan izogibati dejanskim in navideznim nasprotujočim si interesom in vse prizadete stranke obvestiti o vsakem možnem interesnem nasprotju.

IV. Častno sodišče

15. člen

Pri Združenju zavarovalnih agencij, GIZ je organizirano Častno sodišče za izrekanje ukrepov zaradi kršitve določil tega kodeksa.

16. člen

Častno sodišče dela v sestavi treh članov, ki jih določi predsednik Častnega sodišča iz liste častnih sodnikov, katere imenuje skupščina združenja.

17. člen

Na Častno sodišče se lahko obrne vsak izvajalec in vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki meni, da je izvajalec pri opravljanju svojega poklicnega dela kršil določila tega kodeksa.

18. člen

Obrazložen predlog za obravnavanje kršitve mora biti podan pisno.

19. člen

Ko predsednik Častnega sodišča sprejme predlog, imenuje tričlanski senat, ki na javni obravnavi zasliši predlagatelja in kršitelja ter odloči o morebitni kršitvi ter izreče kršitelju enega od naslednjih ukrepov:

• opomin,
• javni opomin z objavo v glasilu združenja,
• javni opomin z objavo v enem od javnih sredstev obveščanja,
• izključitev iz združenja ali
• predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.

20. člen

Zoper odločbo o izreku ukrepa, ki mora biti pisna, ima prizadeti pravico do pritožbe na sejo vseh članov Častnega sodišča, ki lahko na seji, na kateri mora biti prisotna več kot polovica članov, dokončno odloči o pritožbi prizadetega izvajalca.

21. člen

Stroški postopka bremenijo osebo, katera je spoznana kršitve kodeksa, sicer pa stroški bremenijo predlagatelja oziroma Združenje zavarovalnih agencij, GIZ, če tako odloči senat Častnega sodišča.

22. člen

Za vodenja postopka pred Častnim sodiščem se uporabljajo splošna načela vodenja kazenskih postopkov pred sodiščem.

V. Končna določila

23. člen

Ta kodeks začne veljati, ko ga sprejme skupščina združenja in podpiše večina članov Združenja zavarovalnih agencij, GIZ.

Spremembe in dopolnitve kodeksa se sprejemajo na enak način.

Maribor, 14.5.2013

Predsednica uprave ZZA, GIZ

Dragica Korenjak, dipl. managerka